Kaj je domena?

Na kratko: domena je vaše ime na spletu. Primeri domen:

google.com
e-gostovanje.com
arnes.si

Zakaj je domena potrebna?

Ker so naslovi na internetu v bistvu številke (primer 127.91.85.159), si jih je zelo težko zapomniti. Zato se je že pred desetletji pojavila potreba po sistemu, ki bi omogočil lažje pomnenje internetnega naslova. Pojavil se je sistem DNS (Domain Name System), ki podobno kot telefonski imenik, omogoča preslikanje imen, ki so človeku lahko zapomnljiva, v težko pomnljive številke.

Da je resnični IP naslov e-gostovanje.com 90.157.217.84, si morda lahko zapomnimo le za nekaj sekund, e-gostovanje.com pa se bomo z lahkoto spomnili tudi jutri in verjetno še naslednji mesec.

Kakšno ime domene naj izberem in registriram?

Na kratko v nekaj točkah:

• naj ne bo predolgo, saj jih uporabniki pogosto še vedno ročno vpisujejo v brskalnike. Priporočamo nekje do 15 znakov, izjemoma tudi več
• da nas dobro opiše, kot primer imepodjetja.si, našadejavnost.si
• naj ne vsebuje preveč pomišljajev in številk
• če vsebuje šumnike, priporočamo registracijo imena s šumnikom in brez, primer našeučenje.si, naseucenje.si. Temu strokovno rečemo IDN domene (Internation Domain Name). Včasih domene niso smele ali mogle vsebovati šumnikov, že nekaj let pa je to mogoče
• priporočamo registracijo vsaj .si, .com in .eu domen, če so le proste in različice s šumniki, če je to potrebno. Tako bo za razmeroma majhen strošek registracije teh domen manj možnih napak pri obiskovalcih, ko bodo ugibali kakšno končnico imamo. Naš iskalnik domen, privzeto išče najbolj pogoste končnice pri vsakem iskanju, če ne izberemo drugače

Kaj je končnica domene?

Končnica je zadnji del domene, primeri: .com, .si, .org.

Katere končnice so primerne zame?

Za naš prostor najbolj priporočamo .com, .si in .eu. Odvisno od oblike organizacije in potreb, se lahko odločimo tudi za .org in .net. Državne končnice, kot je npr. .de (Nemčija), .ca (Kanada), .nl (Nizozemska), .co.uk (Commercial UK), večinoma izberemo, če nameravamo doseči publiko teh držav, ali nuditi vsebine v njihovem jeziku.

Za kako dolgo lahko registriram svojo domeno?

Domeno lahko registrirate vsaj za eno leto. Odvisno od končnice domene, so najdaljša možna obdobja registracije različna. Za .si domene je tako najdaljše možno obdobje 5 let, za .com 10 let. Z daljšim obdobjem registracije tudi iskalnikom pokažete, da ste resni, zato svetujemo najdaljša možna obdobja registracije. S tem se tudi izognemo nerodnemu občutku, ko kljub opozorilom pozabimo podaljšati svojo domeno in posledično poteče. Tudi če jo nato takoj obnovimo, lahko traja kak dan, da e-pošta in www strani spet začnejo delovati. Pri e-gostovanje vas o poteku domene prvič obvestimo že dva meseca pred samim potekom in nato še nekajkrat.

Kakšna pa je razlika med domeno in spletnim gostovanjem?

Domena je le zakupljen naslov na internetu, podobno kot telefonska številka. Za uporabo telefonske številke potrebujemo tudi aktivno naročnino in telefon. Podobno je tukaj. Za svojo domeno potrebujete tudi gostovanje, ki vam omogoči, da se ob vpisu www.nekadomena.si, na brskalniku pokaže vsebina te spletne strani. Podobno velja za email naslove. Pri nas lahko zakupite napredno gostovanje po zelo ugodnih cenah, preglej pakete.

Kaj so poddomene?

Kot ste opazili, ime same domene ne vsebuje www, @, ali kakšnih drugih oznak.

Na vsako ime domene je možno registrirati poljubno mnogo "poddomen". Primera poddomen: www.google.com, mail.e-gostovanje.com. Za registracijo poddomen, moramo najprej imeti registrirano domeno. Registracija poddomene brez same domene ni mogoča. Če domeno registrirate pri nas, si poddomene lahko ustvarjate sami v servisnih straneh, ali cPanel nadzorni plošči. Registracija poddomene je brezplačna, saj ni potrebe po posegu v register.

Vsa naša gostovanje imajo na voljo neomejeno poddomen. Sistem sam registrira poddomene, ki jih bo večina uporabnikov kadarkoli potrebovala (npr. www, mail...), tako da večina uporabnikov poddomen ne rabi poznat. Je pa vsekakor v redu, da vemo kaj so.

Kaj so to Imenski strežniki (znani tudi kot DNS strežniki, nameservers)?

Imenski strežniki so imeniki zapisov, podobno kot telefonski imenik. Večina domenskih strežnikov je avtoritativnih za neko domeno, ali več domen. Avtoritativno pomeni, da strežnik ve, da je on odgovoren za neko domeno. Ko ga drugi DNS strežniki sprašujejo kam sodi nek zapis (npr. www.e-gostovanje.com), jim le-ta odgovori z ustrezno IP številko iz svoje baze.

Domena ima pogosto vsaj dva imenska DNS strežnika, za slučaj če pride do kakšnih omrežnih izpadov, da vedno vsaj eden deluje. Zato je tudi nujno da DNS strežniki niso locirani na isti fizični lokaciji ali v istem naslovnem prostoru, saj bi izpad obeh hkrati, pomenil hitro prenehanje vseh storitev za vse domene, za katere sta odgovorna.

Vaša povezava je šifrirana.

Ugodno!

Hitra navigacija

•    Naroči
•    Vprašanja pred nakupom
•    Moje e-gostovanje
•    Servisne strani
•    Obvestila
•    Baza znanja
•    Vprašajte nas!